Zakaj Kapital?
Pomagali Vam bomo do prave odločitve ...

Osebno zavarovanje

Poznamo več vrst osebnih zavarovanj

Življenjsko zavarovanje
Življenjska zavarovanja se najpogosteje delijo glede na način izplačila zavarovalnine. Ločimo:

- Kapitalska zavarovanja – izplačilo s pogodbo dogovorjene zavarovalne vsote oz. kapitala v enkratnem znesku (v primeru smrti ali doživetja)

- Zavarovanje za primer doživetja – predvideva izplačilo dogovorjene zavar. vsote le po poteku zavarovalne dobe, če je zavarovanec še živ.

- Zavarovanje za primer smrti – izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote le, če zavarovanec umre.

- Zavarovanje za primer smrti in doživetja – mešano zavarovanje – izplačilo dogovorjene zavarovalnine v primeru doživetja ali smrti.

- Zavarovanje na točno določen rok – zavarovalna vsota se ob poteku zavarovalne dobe izplača ne glede na doživetje ali smrt zavarovanca.

- Zavarovanje za primer smrti in doživetja s kritjem kritičnih bolezni

- Življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovalec prevzame naložbeno tveganje – zavarovalna vsota se spreminja z indeksom (borzni indeks).

Rentna zavarovanja – ena od možnih oblik življenjskih zavarovanj, s katerimi posameznik poskrbi za svoje tretje življenjsko obdobje. Gre za ponavljajoče se izplačevanje dogovorjenih vsot oz. rent.

Pokojninsko zavarovanje
Za večino državnih socialnih pokojninskih sistemov velja, da so financirani po načelu pay-as-you-go oziroma medgeneracijske izmenjave: zaposlena, aktivna generacija s svojimi prispevki plačuje pokojnine upokojencem in pri tem pričakuje, da bo generacija njenih otrok po istem pravilu plačevala pokojnine njim.

V Sloveniji poznamo:

- Obvezno pokojninsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti,
- Obvezna dodatna pokojninska zavarovanja,
- Prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja.

Nezgodno zavarovanje

Pojem nezgode
Nezgoda je vsak nenaden, od volje zavarovane osebe neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na njeno telo in povzroči poškodbe, ki jih je potrebno oskrbeti. Posledice nezgode so lahko zavarovančeva smrt, delna ali popolna trajna invalidnost, začasna zavarovančeva nesposobnost za delo.

Kakovostno sklenjeno nezgodno zavarovanje zagotavlja ob nezgodi socialno varnost posamezniku, pa tudi njegovi družini.
Predvsem je to pomembno pri zaposlenih, pri katerih začasna ali trajna nezmožnost opravljanja poklica pomeni tudi izgubo dela dohodka.

ZPIZ loči med:
- nezgodo, ki se je zgodila na delu,
- poklicno boleznijo,
- nezgodo, ki se je zgodila v prostem času.

Nezgodna zavarovanja z zavarovalno dobo 10 ali več let, ni potrebno plačati davka.
Ob izplačilu zavarovalnine (invalidnine, dnevnega ali bolnišničnega nadomestila, ipd.) zavarovanec oziroma upravičenec ni zavezan plačati davka ali zavarovalnino prijaviti pri davčni napovedi.

Zdravstveno zavarovanje

V zdravstvenem zavarovanju se zavarujemo za stroške, ki bi jih imeli, če bi zboleli ali se poškodovali. Zdravstveno zavarovanje je torej zavarovanje, ki nam zagotavlja višjo socialno varnost ob bolezni ali poškodbi.
Skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (UL RS št. 9/92 in dalje) se zdravstveno zavarovanje deli na dve osnovni obliki:
- obvezno zdravstveno zavarovanje in
- prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

Obvezno zdravstveno zavarovanje – obsega zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela ter poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Zavarovancem zagotavlja 4 vrste pravic: plačilo stroškov zdravstvenih storitev, nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, posmrtnino in pogrebnino, povračilo potnih stroškov v zvezi z uporabo zdravstvenih storitev.

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje – zavarovancem krije stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki ter izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja.

Dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanja je posebnost našega sistema zdravstvenega zavarovanja. Je zakonska obveznost zavarovanca (z obveznim zdravstvenim zavarovanjem), da sam poravna razliko med deležem, ki gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in celotno vrednostjo uporabljenih zdravstvenih storitev v okviru standarda obveznega zdravstvenega zavarovanja.


Poslovna enota Vodnikova 79, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 500 41 80, Faks: 01 500 41 84
Dežurni telefon: 051 378 981

Delovni čas:
od ponedeljka do petka od 9 – 16 ure
sobota, nedelja zaprto

Najdete nas tukaj

Stik

Poslovalnica Ljubljana

Ciril Senčar – direktor prodaje
Tjaša Senčar

ciril.sencar@siol.net